Včasih, ko sem bil majhen sem opazoval svojo mami, kako zadovoljno je vedno pekla sladice in kako nikoli ni pozabila pravočasno prižgati pečice. Včasih sem sedel na mizi in jo spraševal, kaj bo spekla. Moja mami je bila zelo pridna ženska, nikoli ni govorila, da je utrujena, vedno je pripravila dobro hrano. Sladice je zelo rada pekla in prepričan sem, da je ona tisti krivec, da danes sladice pečem rad tudi sam.
Ko sem opremljal mojo kuhinjo, nikakor nisem pozabil na kvalitetne pečice, ker sem vedel, da mi to pomeni veliko. Tako sem izbral dobro pečico, ki mi služi še danes. Od nakupa je minilo natanko 10 let in moram reči, da moja pečica še vedno dela, kot da je nova. Doma imam knjigo receptov, ki mi jih je dala moja mami in jo vedno uporabljam. Notri so recepti za slastne sladice, ki jih sam obožujem.
Koliko vam pomenijo recepti vaših mam ali babic?
Naše mame in babice so znale pripraviti sladice, ki se jim nisi mogel upreti. Pa lahko z lahkoto rečemo, da njihove pečice niso bile tako dobre, kot si jih lahko privoščimo danes. Točno so vedele, kdaj so sladice pečene. Prav spominjam se, ko je moja mami čez nekaj časa, ko je bilo pecivo v pečici rekla, da je pečeno. Enkrat sem jo vprašal, kako ve, da je pecivo pečeno. Povedala mi je, da ko iz pečice zadiši, potem veš, da je pecivo pečeno.
Ja, to so bile naše mame in babice. Hvaležen sem svoji mami, da mi je pričarala, kako dobre so lahko sladice in kako z veseljem jih lahko narediš. Nikoli sladic ni pripravjala slabe volje, prav zato so bile mogoče še bolj dobre, ker sem mamo videl nasmejano.
Še naprej bom pekel sladice, moje pečice ne dam in tudi sam že vem, kdaj je pecivo pečeno, tudi če si ne nastavim ure.