Na trgu je kar nekaj stvari, ki niso za vsak žep, tako si tudi ure Rolex ne more privoščiti ravno vsak. Sam, ko sem bil še majhen, sem vedno videl dedka, kako je zjutraj dal na roko svojo uro in jo zvečer dal dol. Tega ni nikoli pozabil. Prav še danes imam ta spomin tako živ, kot bi se to dogajalo danes. Že takrat mi je dedek včasih rekel, da bo ta ura Rolex moja, ko ga ne bo več, ampak takrat sem bila bolj jezen, kot pa vesel, kajti teh besed nisem hotel poslušati, da njega ne bo več.
Mogoče je on premišljeval, da mi je vseeno za uro Rolex, jaz pa sem razmišljal čisto drugače, hotel sem, da to uro nosi on še vrsto let. Pa je res prišel čas, ko sem se jaz zavedal vrednosti ure Rolex in jo tudi dobil. To je bil zelo težek trenutek, ker nisem vedel, kako naj odreagiram. Imel sem polno jeze, kajti dedka ni bilo več, imel sem samo njegov spomin in te ure Rolex nisem hotel dati nikomur. Zame je bila vredna še enkrat več, kot pa je dejansko bila.
Včasih ljudje cenimo stvari iz čisto drugačnega vzroka, kot pa jo drugi. Tako so zame ure Rolex res dobre ure in tukaj se tudi ustavi. Kajti če ne bi dobil ure Rolex po mojem dedku, mogoče ne bi nikoli takšne ure držal v rokah in imela je posebno vrednost, ker je bila njegova.
Priznam, da jo zelo težko nosim, ker ima zame preveliko težo, vedno, ko jo skušam dati na roko, postanem žalosten in ure Rolex enostavno ne morem nositi, ker ima preveč težko zgodovino. Raje jo imam spravljeno na posebnem mestu in tako vem, kakšno vrednost imam. …